Sodobni ples

               

Sodobni ples kot umetniška zvrst nima preproste, enotne definicije. Njegova najvidnejša lastnost je neprestano spreminjanje – iskanje novih oblik, tem in novih gibanj. Njegovi ustvarjalci so bili večinoma koreografi, ki so eksperimentirali in se izogibali konvencionalnih oblik, metod, postopkov in smeri. Sodobni ples ne zajema ene, temveč več plesnih tehnik. Prvi snovalci pravil sodobnega plesa so zahtevali svobodo izražanja, temperamenta in estetskih vrednot, zato so oblikovali ples, ki je upošteval te vrednote. Njegova resnična zgodovina je tako zgodovina individualnih umetniških projektov in pojmovanj narave plesne umetnosti.

Predhodnik sodobnega plesa Francoz Delsarte je raziskoval gibno izraznost glasbe in petja, izdelal je tripartitni sistem gibanja in ga preizkušal v praksi, kar je imelo močan odmev zlasti v ZDA. V Švici je muzikolog Emil Jacques-Dalcroze razvil evritmiko l.1916. Iz njegove Hellerauske šole je zrasla ena izmed evropskih šol modernega plesa.
Madžar Rudolf Laban je v Nemčiji in po izbruhu vojne v Angliji zastavil teoretične osnove sodobnega plesa: dinamično nasprotje napenjanja in sproščanja, opredelitev plesnega prostora in oblikovanje sodobne plesne pisave. Razvil je skupinsko in delavsko (korektivno) plesno vzgojo. Njegova plesna teorija izhaja iz naravnih gibanj.

 

 

SODOBNI PLES NA SLOVENSKEM

Slovenska sodobnoplesna scena, ki se je začela z manjšim zamikom razvijati skorajda vzporedno s sodobnimi plesnimi gibanji po svetu, je zaradi majhnosti in geografskega položaja svojevrsten fenomen. V dvajsetih letih prejšnega stoletja smo poleg baleta dobili prve sodobnoplesne koreografe in plesalce, ki so se polni znanja in svežih idej vrnili iz nemških ekspresionističnih šol. Poleg vodje ljubljanskega baleta Čeha Vaclava Vlčka, ki se je šolal pri E.J.Dalcrozu in Mary Wigman, so tu še: Pia in Pino Mlakar ter Meta Vidmar (diplomrala je iz umetniške in pedagoške smeri v šoli Mary Wigman. Ustanovila je 1. šolo za moderni umetniški ples 1930-61.Delovala je samostojno, vendar zelo zvesto razvijala stil in tehniko M. Wigmanove.), ki so s svojimi svojevrstnimi idejami in novim gibalnim materialom prvi zaznamovali slovenski sodobni ples med obema vojnama in po 2.svetovni vojni.

Danes v slovenskem prostoru delujejo mnogi profesionalni plesalci in koreografi, ki s svojimi predstavami v Slovenski prostor vnašajo pomemben pečat in širijo raznoliko estetiko sodobnega plesa, kot so: Tanja Skok, Igor Sviderski, Petra Pikalo, Nina Meško, Andreja Rauch Podrzavnik, Nataša Kos, Rosana Hribar, Jana Menger, Tina Dobaj Eder, Snježana Premuš, Mala Kline, Irena Tomažin, Bara Kolenc, Jurij Konjar, Magda Reiter, Milan Tomažik, Leja Jurišič, Tina Janežič, Teja Reba, Gregor Luštek, Mojca Kasjak, Maša Kagao Knez, Nataša Živkovič, Katja Kodela, Vlasta Veselko, Urška Vohar, Matej Kejžar, Dejan Srhoj… V okviru lastnih produkcij pa delujejo plesalci in koreografi, ki so se šolali ali pa pridobili plesne izkušnje doma in v tujini,: Matjaž Farič – FLOTA, Iztok Kovač – EN KNAP, Branko Potočan – FOURKLOR, Mateja Bučar – DUM, Goran Bogdanovski – FIČO BALET, Nataša Tovirac – INTAKT, Uršula Teržan – CELINKA, Dušan Teropšič – KUD NOR, Gregor Kamnikar – OPS!, Maja Delak – EMANAT… in v okviru zavodov oz. produkcijskih hiš:Plesni Teater Ljubljana, Bunker, Maska, Exodos, Mesto Žensk, KUD Pozitiv, Center plesa, Plesna izba, Zavod Masa, Zavod Stara gara, Zavod Sploh, Zavod Zank…

 

http://www.youtube.com/watch?v=96n91D_Q8hY

                   

                                                                                                                                       Diana Vidic

SODOBNI PLES ˝DANES˝

EMO

Emo je nova zvrst rock glasbe. Danes njegova popularnost hitro narašča.

Uporablja se za oznaačevanje modnega stila, karakterja in odnosov nanašajočih se na emo glasbo in z njo povezano sceno. Več kot desetletje se je izraz emo uporabljal večinoma za opisovanje g lasbenega stila, ki je izhajal iz osemdesetih. V poznih devetdesetih je emo glasba prešla v popularno zavest, in izraz je dobil več pomenov.

emo-modni ali glasbeni stil

Emo glasba

Emo glasba je bolj melodična osebnoizpovedna različica punkroka. Je zmes hardcore punka, punk rocka in alternativnega rocka.

Najbolj prepoznavna skupina osemdesetih je bila Rites Of Spring iz Washingtona, vendar je prvi val emo glasbe poniknil v zgodnjih devetdesetih z razpadom vseh pomembnejših skupin te zvrsti. Večina sedanjih bendov pa kot prve prave začetke glasbe, ki jo kot emo poznamo danes, navaja švedski bend The refused (1991 – 1998), ki naj bi bili tisti pravi zgled emo vizije. V drugi polovici devetdesetih let zasledimonovi val tako imenovane emo glasbe, tokrat v manj kaotični in bolj melodični obliki.

Značilni inštrumenti za emo zvrst glasbe so:

• bobni
• kitara
• bas

Predstavniki te glasbene zvrsti so:

• My Chemical Romance

• 30 seconds to Mars

• Bullet For My Valentine

T. T.

Tango

Tango je urbani družabni ples, ki izvira iz mest: Buenos Aires v Argentini ter Montevideo v Urugvaju. Danes ga plešejo na vseh straneh sveta. V posameznih državah ga zaradi manjših prilagoditev imenujejo po svoje (finski tango, japonski tango). Koren besede je latinski »tangere« (dotikati se), drugi njegov izvor iščejo v afriških izrazih za boben. Je ples v paru, plesalca ga večinoma plešeta v objemu. Prostor ali prireditev, kjer se pleše tango, se imenuje milonga. 

 

Tango v SlovenijiKot družabni ples se v Sloveniji pleše redko, čeprav je bil dokumentirano uveljavljen že nekaj let pred prvo svetovno vojno. Uveljavljali so ga šolani plesni učitelji, ki so prišli iz severne Italije leta 1909. V nekaj letih je postal popularen v večjih središčih, predvsem v Ljubljani in njenih plesnih dvoranah: v Narodnem domu, Kazini in na Taboru.

 

 

 

Kako zaplesati tango

 

Stil tanga se razlikuje od ostalih standardnih plesov. V osnovnem izvajanju ni niti dviganja niti spuščanja. Pri najpogosteje plesanem stilu tanga, tangu milongueru, noge ne gredo več vzporedno, pač pa nekoliko diagonalno glede na telo, pri čemer v koraku naprej vodi desna stran telesa, v koraku nazaj pa leva. Tudi drža se razlikuje od drže pri ostalih plesih. Plesalka je pri tangu še bolj pomaknjena na desno stran. Levo roko položi prilagojeno zaprti ali odprti drži na plesalčevo desno nadlaket plesalca ali za njegov vrat. Drža se med figurami prilagaja. Spojeni roki (njena desnica in njegova levica) se drži nekoliko nižje. Kolena so zrahljana, nekoliko spuščena, toda ne zvita. Nogo se pogosto premika v boku, ne samo v kolenu.

 

 

 

Video plesa TANGO

www.youtube.com/watch?v=HG0Q530daGI

 

 

 

 

                                                                                                                                 Diana Vidic

 

 

 

 

 

 

 

Salsa

Salsa je plesna zvrst, ki je v Sloveniji zelo priljubljena. Veliko ljudi jo pleše tudi za zabavo, ne da bi samo tekmmovali. Salsa je zelo zabaven in zanimiv ples.

Stili salse

Poznanih je veliko stilov salse. Najbolj poznana sta Cubanski stil salse (la salsa cubana) in »salsa v liniji« (oz. la salsa en línea). Cubanski stil prepoznamo po tem, da se pleše izven linij, torej nekoliko bolj krožno, nedefinirano, medtem ko je, »salsa v liniji« bolj definirana glede smeri plesanja figur, ki se izvajajo v ravni liniji.

Salsa glasba

Salsa glasba je zapisana v štiri četrtinskem taktu; 1, 2, 3, 4;  1, 2, 3, 4, ki se ponavlja do konca skladbe. Časovni premor med vsakim taktom je enako dolg, čeprav imajo skladbe lahko hitrejši ali počasnejši ritem.

Zapleši salso

Za glasbenika je takt sestavljen iz štirih četrtink, plesalec pa sledi osem osminskemu taktu; 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8. Tako se osnovni korak salse, ki mu pravimo mambo, pleše na vsak udarec osem osminskega šteja.  Mambo korak je sestavljen iz skupine treh, izmenjajočih se korakov, katerim sledi pavza (na 4), nato pa sledi druga skupina  treh, izmenjajočih se korakov, katerim zopet sledi pavza (na 8). Na vsako osminko oz. na vsak udarec naredimo en korak. Pri plesanju mambo koraka v paru, plešeta plesalec in plesalka zrcalno sliko korakov glede na soplesalca, torej ko plesalka stopi z desno nogo nazaj, plesalec stopi z levo nogo naprej in obratno.

                                                                                                                                                            Diana Vidic

Dojenček za dva milijona

Novopečenima staršema Ashlee Simpson in Peteu Wentzu so za ekskluzivne fotografije njunega dojenčka Bronxa Mowglieja ponudili dva milijona ameriških dolarjev. Potem ko je mlada zvezdnica Ashlee Simpson  rodila prvorojenca Bronxa Mowglieja in s tem osrečila svojega moža Petea Wentza, se je med medijskimi hišami že vnel hud boj za objavo prvih ekskluzivnih fotografij zvezdniškega dojenčka. Eden najbolj znanih in branih ameriških tabloidov je svežima staršema tako že ponudil kar dva milijona ameriških dolarjev. O tem, komu in kdaj bosta Ashlee in Pete prodala prve fotografije svojega sinčka, menda sploh nimata časa razmišljati, saj sta preveč zaposlena s starševskimi obveznostmi.

N. Z.

Polka

 

Polka je nagel, živahen evropski ples ter tudi zvrst plesne glasbe. Nastal je v 19. stoletju. Je češka in slovenska narodna glasba. Znana skladatelja sta Johann Strauss starejši in njegov sin Johann Strauss mlajši.

 

 

Zvrsti POLKE:

Poznamo več zvrsti sodobne polke. Severno ameriški tipi imajo izvor v Chichago, ter ga lahko poznamo po imenu “Chicaški klic divje gosi” in “Chichaški sunek”. Slovenska polka je hitra in se izvaja z klavirsko in/ali diatonično harmoniko. To pa nista tudi edini obliki.

Kaj je POLKA?

Napisana je v 2/4 taktu. Štejemo jo: in 1 in 2. Izhaja iz Češke.
Je slovanski ples, ki se je pri nas ohranil kot ljudski ples. Ritem plesa je hiter. Značilni so poskoki. Fant z rokama punco drži za pas, ona pa ima svoje dlani na njegovih ramah. Ne stojita si preblizu.

Naučimo se POLKO:
1. Plešemo jo v plesni smeri. Punca je obrnjena s hrbtom v plesno smer.
2. MENJALNI KORAK NAPREJ:
Fant na “in” naredi poskok na desno nogo, na 1 2 3 menja noge, na 3 stopi na levo nogo; na “in” naredi poskok na njej.
Punca naredi poskok najprej na levo nogo. Z menjalnimi koraki se premikamo v plesni smeri.
3. MENJALNI KORAKI V OBRATU:
Z istimi koraki se obračata v desno smer.

                                                                                              Diana Vidic

Opereta

Opereta je gledališko glasbeno delo lahkotnega značaja. Nastala je v 18.stoletju iz oblik, ki so posnemale resno opero. Sestavljena je iz govorjenih dialogov,  enostavnih komičnih ali farsičnih dejanj in vsebuje glasbo, ki ustreza operni, vendar sledi veliko skromnejšim ciljem. Začetnik tovrstnih del je Jacquesa Offenbacha.

Katere opere in operete pa se bodo odvijale na slovenskem in v sosednjih državah pa si oglejte tukaj

anketa

Anketirala sem učence devetega razreda. Vprašala sem jih koliko časa porabijo za šport? In tu so rezultati: Se ne ukvarjam s športom 0%, v šolo in nazaj 11.5%, telovadba v šoli ali trening 69.2%, kadar nimam boljšega dela 3.8%, drugo 15.3%. Ugotovila sem, da smo učenci devetega razreda zelo aktivni in se radi gibamo.

A. K.

Turnir v odbojki

V ponedeljek 17. 11. 2008 se je na OŠ Staneta Žagarja Lipnica odvijal odbojkarski turnir. Tekmovale so 3 ekipe osnovnih šol, iz Lipnice, Radovljice in Lesc. Našo ekipo so sestavljale: Anja Varl, Tjaša Udir, Vanja Zupan, Andreja Korošec, Eva Pavlič, Lara Pavlič, Taja Jenko in Eva Kavčič. Prvo tekmo so igrale proti Lescam in izgubile v setih z 2:1. Drugo tekmo so igrale učenke iz Radovljice in Lesc, zmagale pa so učenke iz Radovljice. Tretjo tekmo pa so igrale proti Radovljici in izgubile z 2:1. Na srečo je to prvi turnir tako, da lahko vse še popravijo. Važo je sodelovati, ne pa zmagati.

A. K.

Dunajski valček

Napisan je v 3/4 taktu, tempo je 60 taktov/min, ritem je enak angleškemu valčku in tudi štejemo ga tako.  Dunajski valček je tipičen ples ljudskega izvora, ki so ga poznali pod imenom landler ali dreher v južni Nemčiji in na Bavarskem že v 17. stoletju. Nam poznani dunajski valček je zaslovel z dinastijo Strauss. Weber, veliki nemški skladatelj je v ritmu valčka skomponiral znano Povabilo na ples. V svojem začetku so ga celo prepovedovali, čes da je zaradi bližine plesalcev to za tedanjo dobo nemoralno. Moderna oblika valčka, ki so ga standardizirali leta 1927, je vrtenje plesnega para naokoli po plesišču z izmenjavo levih in desnih obratov. Pozna dvig in spust, ki je nekoliko nižji kot pri počasnem valčku.

Naučimo se DUNAJSKI VALČEK

1. ZIBALNI (menjalni) KORAK na mestu:
Fant na 1 stopi v desno z desno nogo, na 2 3 priključi (dotik) z levo nogo. Telo se ziblje. Nato stopi plesalec z levo nogo v levo in priključi na 2 3 z desno nogo ter zopet ponovi isto v desno in v levo.
Punca začne zrcalno fant v levo z levo nogo in nato še 3x ponovi zibalni korak.
2. DESNI OBRAT v krogu:
Fant na 1 stopi z desno nogo diagonalno naprej, na 2 3 se obrne s koraki za četrt v desno. Nadaljuje z levo nogo diagonalno nazaj, na 2 3 se znova obrne za četrt v desno in tako do 8.
Punca začne z levo nogo diagonalno nazaj na 1, na 2 3 se s koraki obrne za četrt v desno, nato pa nadaljuje z desno nogo diagonalno naprej na 1, na 2 3 se znova obrne za četrt v desno in tako naprej do 8. Na vsak 1 2 3 se plesalca obrneta za četrt v desno.
3. ZIBALNI KORAK na mestu:
Fant z desno nogo v desno,
punca z levo nogo v levo.
4. LEVI OBRAT v krogu:
Fant na 1 stopi z levo nogo diagonalno naprej, na 2 3 se obrne s koraki za četrt v levo. Nadaljuje z desno nogo diagonalno nazaj, na 2 3 se znova obrne začetrt v levo in tako do 8.
Punca začne z desno nogo diagonalno nazaj na 1, na 2 3 se s koraki za četrt obrne v levo, nato pa nadaljuje z levo nogo diagonalno naprej, na 2 3 se znova obrne za četrt v levo in tako do 8. Na vsak 1 2 3 se plesalca za četrt obrneta v levo.
5. ZIBALNI KORAK na mestu:
Fant z levo nogo v levo,
punca z desno nogo v desno…

                                                                                                  Diana Vidic