Zima je najhladnejši letni čas. Začne se z najkrajšim dnevom (in najdaljšo nočjo) 21. decembra. Čeprav se pozimi dan počasi daljša, je navadno najhladneje šele konec januarja, zaradi vdorov mrzlega zraka iznad ohlajenega severa.
Nekatere živali pa zime ne prespijo, niti je ne predremljejo. Na hladne dni se prilagodijo na različne načine. Sesalci dobijo gostejši kožuh, ki se nekaterim pozimi pobeli. Prav tako se spreminja tudi barva perja pri pticah. Tisti, ki so stalni prebivalci mrzlih področij, kotijo žive mladiče, pa čeprav so dvoživke – kot na primer planinski močerad, žuželke gorskih področij pa imajo popolno preobrazbo in zimo preživijo kot bube.
Jež zimo prespi. Na prezimovanje se odpravi, ko se zunanja povprečna temperatura zniža na 8 do 10 oC. Več mesecev živi od maščobe, ki se mu do zime nabere pod kožo. Spomladi se zbudi shujšan in začne takoj iskati hrano.
Veverica ostane pozimi v gnezdu ves dan le, če je zelo slabo vreme – takrat v gnezdu dremlje. Tudi veverica poskrbi za zimsko zalogo! Zbira lešnike, kostanj, orehe, žir, želod, smrekove in borove storže … Nekaj hrane skrije v gnezda, votline dreves, pritrdi med veje in nekaj zakoplje v zemljo. Ko je pozimi lačna, poišče to hrano. Z vohom jo odkrije tudi pod snegom. Ko se naje, se vrne v gnezdo in dremlje.
Zime ne prespi poljski zajec. Pred mrazom in dežjem ga varuje gosta dlaka: tik ob koži je mehka, topla, kodrasta podlanka, ki jo pokriva debelejša in daljša nadlanka. Ker pozimi ni zelenega rastlinja, objeda lubje dreves in grmov.
T.K
