Archive for marec, 2009

Sodobni ples

sodobni-ples

               

Sodobni ples kot umetniška zvrst nima preproste, enotne definicije. Njegova najvidnejša lastnost je neprestano spreminjanje – iskanje novih oblik, tem in novih gibanj. Njegovi ustvarjalci so bili večinoma koreografi, ki so eksperimentirali in se izogibali konvencionalnih oblik, metod, postopkov in smeri. Sodobni ples ne zajema ene, temveč več plesnih tehnik. Prvi snovalci pravil sodobnega plesa so zahtevali svobodo izražanja, temperamenta in estetskih vrednot, zato so oblikovali ples, ki je upošteval te vrednote. Njegova resnična zgodovina je tako zgodovina individualnih umetniških projektov in pojmovanj narave plesne umetnosti.

Predhodnik sodobnega plesa Francoz Delsarte je raziskoval gibno izraznost glasbe in petja, izdelal je tripartitni sistem gibanja in ga preizkušal v praksi, kar je imelo močan odmev zlasti v ZDA. V Švici je muzikolog Emil Jacques-Dalcroze razvil evritmiko l.1916. Iz njegove Hellerauske šole je zrasla ena izmed evropskih šol modernega plesa.
Madžar Rudolf Laban je v Nemčiji in po izbruhu vojne v Angliji zastavil teoretične osnove sodobnega plesa: dinamično nasprotje napenjanja in sproščanja, opredelitev plesnega prostora in oblikovanje sodobne plesne pisave. Razvil je skupinsko in delavsko (korektivno) plesno vzgojo. Njegova plesna teorija izhaja iz naravnih gibanj.

 

 

SODOBNI PLES NA SLOVENSKEM

Slovenska sodobnoplesna scena, ki se je začela z manjšim zamikom razvijati skorajda vzporedno s sodobnimi plesnimi gibanji po svetu, je zaradi majhnosti in geografskega položaja svojevrsten fenomen. V dvajsetih letih prejšnega stoletja smo poleg baleta dobili prve sodobnoplesne koreografe in plesalce, ki so se polni znanja in svežih idej vrnili iz nemških ekspresionističnih šol. Poleg vodje ljubljanskega baleta Čeha Vaclava Vlčka, ki se je šolal pri E.J.Dalcrozu in Mary Wigman, so tu še: Pia in Pino Mlakar ter Meta Vidmar (diplomrala je iz umetniške in pedagoške smeri v šoli Mary Wigman. Ustanovila je 1. šolo za moderni umetniški ples 1930-61.Delovala je samostojno, vendar zelo zvesto razvijala stil in tehniko M. Wigmanove.), ki so s svojimi svojevrstnimi idejami in novim gibalnim materialom prvi zaznamovali slovenski sodobni ples med obema vojnama in po 2.svetovni vojni.

Danes v slovenskem prostoru delujejo mnogi profesionalni plesalci in koreografi, ki s svojimi predstavami v Slovenski prostor vnašajo pomemben pečat in širijo raznoliko estetiko sodobnega plesa, kot so: Tanja Skok, Igor Sviderski, Petra Pikalo, Nina Meško, Andreja Rauch Podrzavnik, Nataša Kos, Rosana Hribar, Jana Menger, Tina Dobaj Eder, Snježana Premuš, Mala Kline, Irena Tomažin, Bara Kolenc, Jurij Konjar, Magda Reiter, Milan Tomažik, Leja Jurišič, Tina Janežič, Teja Reba, Gregor Luštek, Mojca Kasjak, Maša Kagao Knez, Nataša Živkovič, Katja Kodela, Vlasta Veselko, Urška Vohar, Matej Kejžar, Dejan Srhoj… V okviru lastnih produkcij pa delujejo plesalci in koreografi, ki so se šolali ali pa pridobili plesne izkušnje doma in v tujini,: Matjaž Farič – FLOTA, Iztok Kovač - EN KNAP, Branko Potočan - FOURKLOR, Mateja Bučar – DUM, Goran Bogdanovski – FIČO BALET, Nataša Tovirac – INTAKT, Uršula Teržan – CELINKA, Dušan Teropšič – KUD NOR, Gregor Kamnikar – OPS!, Maja Delak – EMANAT in v okviru zavodov oz. produkcijskih hiš:Plesni Teater Ljubljana, Bunker, Maska, Exodos, Mesto Žensk, KUD Pozitiv, Center plesa, Plesna izba, Zavod Masa, Zavod Stara gara, Zavod Sploh, Zavod Zank

 

http://www.youtube.com/watch?v=96n91D_Q8hY

                   

                                                                                                                                       Diana Vidic

SODOBNI PLES ˝DANES˝

EMO

Emo je nova zvrst rock glasbe. Danes njegova popularnost hitro narašča.

Uporablja se za oznaačevanje modnega stila, karakterja in odnosov nanašajočih se na emo glasbo in z njo povezano sceno. Več kot desetletje se je izraz emo uporabljal večinoma za opisovanje g lasbenega stila, ki je izhajal iz osemdesetih. V poznih devetdesetih je emo glasba prešla v popularno zavest, in izraz je dobil več pomenov.

emo-modni ali glasbeni stil

Emo glasba

Emo glasba je bolj melodična osebnoizpovedna različica punkroka. Je zmes hardcore punka, punk rocka in alternativnega rocka.

Najbolj prepoznavna skupina osemdesetih je bila Rites Of Spring iz Washingtona, vendar je prvi val emo glasbe poniknil v zgodnjih devetdesetih z razpadom vseh pomembnejših skupin te zvrsti. Večina sedanjih bendov pa kot prve prave začetke glasbe, ki jo kot emo poznamo danes, navaja švedski bend The refused (1991 – 1998), ki naj bi bili tisti pravi zgled emo vizije. V drugi polovici devetdesetih let zasledimonovi val tako imenovane emo glasbe, tokrat v manj kaotični in bolj melodični obliki.

Značilni inštrumenti za emo zvrst glasbe so:

  • bobni
  • kitara
  • bas

Predstavniki te glasbene zvrsti so:

T. T.


Koledar

marec 2009
M T W T F S S
« Jan    
 1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
3031  

Štejemo obiske

  • 18,584 obiskov

Follow

Get every new post delivered to your Inbox.